Ta objava na blogu raziskuje spremembe, ki jih bo četrta industrijska revolucija, osredotočena na umetno inteligenco, prinesla v naše vsakdanje življenje in družbo.
»Jarvis!« V filmu Iron Man protagonist Tony Stark svojega pomočnika z umetno inteligenco pokliče Jarvis, kot da bi bil človek, mu izdaja ukaze in mu zaupa kompleksne naloge. Jarvis, visokozmogljiv sistem umetne inteligence, ki prepozna glas, se pogovarja in opravlja različne naloge, je pri mnogih ljudeh vzbudil pričakovanje »prihodnje tehnologije«. Nekaj let pozneje, leta 2016, je umetna inteligenca ponovno pritegnila pozornost javnosti, ko se je pojavil AlphaGo, umetna inteligenca, ki je ljudi premagala v tekmi Go proti Leeju Sedolu. Ta hiter napredek tehnologije umetne inteligence je kmalu privedel do ogromnega vala, znanega kot »četrta industrijska revolucija«, v njenem središču pa smo zdaj mi.
Od leta 2024 ves svet sprejema »četrto industrijsko revolucijo«, osredotočeno na umetno inteligenco in digitalno tehnologijo. »Četrta industrijska revolucija« pomeni več kot le tehnološki napredek. Ta val inovacij preoblikuje družbene strukture, na novo opredeljuje industrijske paradigme in močno vpliva na vsakdanje človeško življenje. Zlasti v zadnjih letih, s pojavom generativne umetne inteligence (npr. ChatGPT, Claude, Gemini), se umetna inteligenca razvija iz zgolj orodij v »inteligentne spremljevalce«, ki so sposobni sodelovati z ljudmi in celo omogočati ustvarjalno delo.
Izraz »četrta industrijska revolucija« je bil prvič uradno omenjen na Svetovnem gospodarskem forumu (Davos Forum) leta 2016. Klaus Schwab, takratni predsednik foruma, ga je opredelil kot »tehnološko revolucijo, ki združuje meje digitalnih, bioloških in fizikalnih tehnologij ter gradi na tretji industrijski revoluciji«. To pomeni družbeno preobrazbo, ki jo poganja zbliževanje in napredek obstoječih tehnologij, ne pa zgolj pojav novih. Z drugimi besedami, četrta industrijska revolucija je doba, zgrajena na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT), razvitih med tretjo industrijsko revolucijo, vendar v kateri se različne tehnologije – kot so umetna inteligenca, internet stvari (IoT), veliki podatki, računalništvo v oblaku, biotehnologija, robotika in kvantno računalništvo – medsebojno povezujejo in ustvarjajo novo vrednost.
Ključni besedi četrte industrijske revolucije sta »hiperpovezljivost« in »superinteligenca«. Hiperpovezljivost se nanaša na pojav, pri katerem so ljudje, predmeti, storitve in infrastruktura povezani v realnem času prek interneta. Superinteligenca pomeni sposobnost umetne inteligence, da analizira in obdeluje ogromne količine podatkov, zbranih prek teh povezav, kar omogoča vpoglede in odločanje, ki presegajo človeške zmožnosti. Na primer, prilagojene storitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, so vse bolj integrirane v vsakdanje življenje. Pomočniki umetne inteligence v pametnih telefonih razumejo urnike in navade uporabnikov, da jim zagotavljajo obvestila, medtem ko storitve pretakanja analizirajo nastavitve, da priporočajo vsebine. Tehnologije, kot sta korejski »Kakao AI Speaker« ali »Naver Clova«, presegajo preprosto izvajanje ukazov in se učijo iz uporabniških podatkov, da se odzivajo z vse večjo prefinjenostjo.
Na ta način se umetna inteligenca naravno vključuje v naša življenja in spodbuja inovacije v različnih panogah. V zdravstvu se umetna inteligenca uporablja za interpretacijo slik in diagnostično pomoč. V financah analizira vzorce porabe strank, da bi predlagala prilagojene finančne produkte ali odkrila sumljive transakcije v realnem času. V proizvodnji se uvajajo pametne tovarne, ki prispevajo k večji produktivnosti in zmanjšanju stopnje napak. Prisotnost umetne inteligence postaja vse bolj izrazita na različnih področjih, kot so avtonomna vozila, droni in roboti.
Še posebej od leta 2023 je eksploziven vzpon generativne umetne inteligence sprožil porast družbenega zanimanja. Ko umetna inteligenca pridobiva sposobnost ustvarjanja raznolikih vsebin, kot so besedilo, slike, glas in video, opravlja praktične naloge na več področjih, vključno z ustvarjanjem vsebin, storitvami za stranke, programiranjem in prevajanjem. Na primer, eno malo podjetje je v svojega klepetalnega robota za storitve za stranke implementiralo umetno inteligenco, ki temelji na GPT, in s tem doseglo več kot polovico skrajšanja svojega operativnega časa. Učitelji uporabljajo generativno umetno inteligenco tudi za pripravo učnih gradiv, kar izboljšuje kakovost izobraževanja.
Vendar pa obstajajo tudi pomisleki. Glede na anketo ameriškega raziskovalnega centra Pew iz konca leta 2023 je 55 % vprašanih izrazilo »zaskrbljenost« zaradi nadomeščanja delovnih mest z umetno inteligenco, hkrati pa so izrazili nelagodje glede morebitnega širjenja dezinformacij ali sprejemanja pristranskih odločitev z umetno inteligenco. Dejansko so vprašanja etike, preglednosti in odgovornosti umetne inteligence med najbolj vročimi temami razprav danes. Evropska unija (EU) je leta 2024 sprejela »Zakon o umetni inteligenci«, ki je določil regulativne standarde za visoko tvegane sisteme umetne inteligence. Južna Koreja prav tako razpravlja o sprejetju »Etičnih standardov umetne inteligence« in »Osnovnega zakona o umetni inteligenci«.
Kaj torej točno je umetna inteligenca (UI)? Mnogi ljudje UI dojemajo zgolj kot robote, ki razmišljajo in govorijo kot ljudje, vendar je v resnici UI tehnični koncept, ki zajema vse »inteligentne računalniške sisteme«. Izraz UI je prvi predlagal ameriški računalniški znanstvenik John McCarthy na konferenci v Dartmouthu leta 1956, kjer ga je opredelil kot »znanost in inženiring izdelave inteligentnih strojev, zlasti inteligentnih računalniških programov«. Takrat so raziskave UI deležne malo pozornosti zaradi omejene računalniške moči in podatkov. Danes pa je napredek v računalništvu v oblaku, velikih podatkih in visokozmogljivem računalništvu uvedel obdobje, ko UI prinaša oprijemljive rezultate.
Trenutna umetna inteligenca se razvija predvsem v dveh smereh. Ena je »ozka umetna inteligenca«, specializirana za specifične naloge, druga pa je »splošna umetna inteligenca«, ki je sposobna opravljati različne naloge kot ljudje. Večina umetne inteligence, ki jo trenutno uporabljamo, spada pod ozko umetno inteligenco in kaže natančnost in učinkovitost, ki prekašata ljudi pri specifičnih nalogah. Vendar pa se novejša generativna umetna inteligenca vse bolj širi v obliko splošne umetne inteligence, kar hkrati nosi tako svoj potencial kot tveganja.
Konec koncev sta četrta industrijska revolucija in umetna inteligenca kot dvoglavi voz, ki se medsebojno poganja naprej. Umetna inteligenca je osrednji motor in katalizator četrte industrijske revolucije, medtem ko je zagon četrte industrijske revolucije omogočil hiter napredek tehnologije umetne inteligence. Živimo v času ogromnih sprememb in ta tehnološki premik bi lahko bil priložnost za izboljšanje kakovosti življenja ali vir tesnobe, ki ogroža obstoječa delovna mesta.
Pomembno je, kako to spremembo sprejmemo in se nanjo odzovemo. Tehnologija je nevtralna. Ali se bo izkazala za koristno ali škodljivo, je odvisno od odločitev njenih uporabnikov in družbe. Zato se umetne inteligence ne smemo slepo bati ali je obravnavati kot predmet brezpogojnega upanja; namesto tega se moramo nenehno učiti in premišljevati, da zagotovimo, da njen razvoj in uporaba potekata v pravi smeri.
Alvin Toffler je izjavil: »Prihodnosti ni mogoče napovedati, lahko pa si jo izmislimo.« V tej dobi četrte industrijske revolucije, ki jo spremlja umetna inteligenca, moramo postati »aktivni ustvarjalci«, ki oblikujejo in vodijo prihodnost, ne le bitja, ki jih spreminjajo spremembe. Sredi tega ogromnega toka ne smemo nikoli pozabiti, da v resnici ni pomembna tehnologija sama, temveč navsezadnje »ljudje«, ki jo uporabljajo.
