Ta objava na blogu preučuje, zakaj je prostor za kontemplacijo ključnega pomena v sodobni družbi, in raziskuje, kako pozitivno vpliva na našo ustvarjalnost, kritično mišljenje in kakovost življenja.
Doba, ki se boji premora
V tej situaciji, ko je posedovanje informacij, ki jih drugi ne poznajo, postalo konkurenčna prednost, se ničnedelovanje in mirovanje zavrača kot lenoba. Da bi se izognili zaostanku v svetu s standardiziranimi pričakovanji – kjer se mora človek vpisati na dobro univerzo, se pridružiti dobremu podjetju, prihraniti razumno vsoto denarja, se poročiti ob pravem času in kupiti hišo, ko pride čas –, nenehno lovimo neskončen tok informacij. V sodobni družbi so informacije moč in orožje. Pridobivanje in uporaba informacij sta postala ključna dejavnika, ki določata uspeh posameznika. Ker so informacije zavzele tako pomembno mesto, čutimo pritisk, da vsak trenutek kopičimo novo znanje in podatke.
Čeprav je učenje neštetih informacij pomembno, vsi vedo, da je počitek med tem procesom potreben. Vendar pa v situaciji, ko ničnedelovanje velja za lenobo, ni enostavno ustaviti se, razmisliti in počivati. To pa zato, ker naša družba dojema, da v neskončnem tekmovalnem okolju ničnedelovanje pomeni zaostajanje. Poleg tega je hiter tempo sprememb v sodobni družbi posameznikom odvzel dovolj časa za razmislek in refleksijo. Ljudje se ne bojijo več ustaviti, vendar nimajo dovolj premisleka o tem, kaj bi lahko izgubili, če se ne bi ustavili.
Vzpon tekmovanja v kontemplaciji
Davno tega, 27. oktobra 2014, je v Seulu v Koreji na travnatem trgu pred mestno hišo potekalo tekmovanje v kontemplaciji. Zmagal je udeleženec, ki je najdlje sedel pri miru, ne da bi se dotaknil pametnega telefona, jedel ali govoril. Gre za tekmovanje v tem, da moraš mirno sedeti in nehati razmišljati. To tekmovanje se od drugih razlikuje po tem, da za razliko od tekmovanj, ki zahtevajo intenziven duševni in fizični napor, udeležence pomeri med seboj, da bi videli, kdo lahko najmanj uporablja svoj um in telo. Ta edinstven dogodek je pritegnil veliko pozornosti, saj so prošnje za njegovo gostiteljstvo prihajale ne le iz Seula, temveč po vsej državi. Njegova priljubljenost se je razširila celo na Kitajsko. Novembra lani je bilo v Chengduju prvo kitajsko tekmovanje v meditaciji, decembra pa še eno v Šanghaju. Pomen teh tekmovanj sega dlje od zgolj spodbujanja meditacije. Meditacija se za sodobne ljudi začenja prepoznavati kot pozabljena vrednota, vrlina, ki si zasluži ponovno pozornost. Širi se spoznanje, da je čas, preživet v ničemerju, pravzaprav nujen element v našem življenju.
Prednosti kontemplacije
Znanstvene raziskave dejansko kažejo, da kontemplacija ni zgolj izguba časa, temveč ima pozitivne učinke na človeške možgane. Leta 2001 je Marcus Raichle, nevroznanstvenik na Univerzi Washington v St. Louisu, odkril zanimivo dejstvo, da obstajajo področja možganov, ki se aktivirajo, ko ne počnemo ničesar. To aktivirano območje se imenuje omrežje mirovanja (RSN) ali omrežje privzetega načina (DMN). Kot da bi imeli možgani priročnik, ki jim omogoča, da se vrnejo na privzete nastavitve, podobno kot računalnik, ki se ponastavi. Čeprav se tega morda ne zavedamo, se v času mirovanja možganov prek nevronske mreže DMN izvajajo druge dejavnosti. Z drugimi besedami, medtem ko možgani vnašajo informacije z učenjem, se funkcija organiziranja teh vnosov pojavi, ko se aktivira nevronska mreža DMN. Poleg tega je raziskovalna skupina na Univerzi Tohoku na Japonskem objavila ugotovitve, ki kažejo, da se ob aktivaciji DMN pojavi ustvarjalnost in izboljšajo specifične sposobnosti delovanja. Kontemplacija torej ni zgolj počitek; je ključni proces, ki pomaga našim možganom učinkovito delovati. Med tem procesom lahko globlje razmišljamo in dobimo več ustvarjalnih idej.
V tistem trenutku, ko ne narediš ničesar, se svet spremeni
Naša življenja so polna nalog, ki jih je treba rešiti, in vedno bolj se moramo potruditi, da se izognemo poražencem. Naši možgani torej nenehno delujejo, a se utrudijo, zaradi česar je težko ustvarjati nove misli. Vendar pa obstajajo zgodovinske osebnosti, ki so, nasprotno, ustavile svoje možgane in s kontemplacijo pridobile ustvarjalne vpoglede. Picasso je ustvaril mojstrovine iz nenadnih bliskov domišljije v trenutkih miru. Če Newton ne bi razmišljal pod tisto jablano tistega toplega popoldneva, zakona univerzalne gravitacije morda nikoli ne bi odkrili. Tudi Albert Einstein je pogosto dobival ideje med hojo. Pravijo, da je s temi meditacijskimi sejami med hojo reševal kompleksne matematične probleme in pridobival teoretične vpoglede. Tako nam moč kontemplacije podarja nove perspektive in ideje.
Kontemplacija je bila ozadje za rojstvo zgodovinskih del in idej. Kontemplacija ima večji pomen kot zgolj premor od misli, da bi možgani počili. Kot je bilo že pojasnjeno, kontemplacija aktivira specifično nevronsko mrežo v možganih, imenovano DMN, ki ne le organizira informacije, temveč tudi pomaga pri razvoju človeške ustvarjalnosti. Lahko bi trdili, da sta vsaka minuta in sekunda dragoceni, saj ne puščata časa za kontemplacijo. Vendar se je prav v teh trenutkih ničnedelja potek svetovne zgodovine večkrat spremenil. Poleg tega kontemplacija presega osebno refleksijo in krepitev ustvarjalnosti. Pomaga nam lahko ponovno premisliti o smeri, v katero bi morala iti naša družba, in na koncu prispeva k ustvarjanju novih družbenih paradigm.
Bistvo kontemplacije
Sredi neusmiljenega tempa sveta, ki zahteva nenehno tekanje, so počasna mesta, počasna hrana in počasno življenje postale glavne teme. V tej dobi hitro napredujoče digitalne revolucije se govori tudi o analogni revoluciji – morda nekoliko neprijetni, a takšni, ki bolj poudarja človečnost. Namen je za kratek čas upočasniti hiter tempo družbe in ponovno premisliti o bistvu življenja. Podobno vzpon kontemplacije sredi težkih in intenzivnih življenj verjetno izhaja iz želje po razmisleku o realnosti, kjer se prebijamo za svetovnim tempom in informacijami brez lastnih misli in introspekcije. Pogosto nas zanese sodobna hitrost in učinkovitost, pri čemer spregledamo tisto, kar je resnično pomembno. Vendar nam kontemplacija omogoča, da pogledamo vase in spoznamo, kaj je resnično pomembno.
Resnici na ljubo, kontemplacija sama po sebi ne spremeni sveta. Vendar pa njen pojav izziva naš neusmiljen, neprekinjen tek. Stopiti korak nazaj od dirke, da bi sledili hitrosti sveta, si vzeti trenutek za tih počitek – to je tisto, kar spremeni svet. Čas za kontemplacijo nam ponuja priložnost, da razmislimo o sebi in poiščemo boljšo smer za življenje. Kontemplacija ni zgolj počitek; je življenjsko pomembno dejanje, ki bogati življenje in mu doda globino.
