Ta objava na blogu preučuje gospodarske in kulturne spremembe, ki sta jih transnacionalni kapital in širjenje zahodne kulture povzročila v korejski družbi.
Za človeštvo na pragu 21. stoletja globalizacija pomeni veliko zgodovinsko prelomnico. Razprave, povezane z globalizacijo – kot so neomejena konkurenca, nacionalna konkurenčnost in odprtost trga – so postale tudi vprašanja največjega pomena za posamezne narode. Ključno je, da te razprave presegajo zgolj gospodarske dobičke, saj spodbujajo politične in družbene spremembe, hkrati pa zahtevajo spremembe norm in vrednot po vsem svetu. Internacionalizacija se nanaša na pojav povečane izmenjave med posameznimi narodi. Globalizacija pa pomeni proces, pri katerem se preseže kvantitativna širitev izmenjav, kar vodi do prestrukturiranja družbenih struktur in mednarodnih odnosov posameznih narodov na novo raven.
Prvič, globalizacija v gospodarski sferi pomeni, da se s širjenjem trgovine, naložb, komunikacije in izmenjav med narodi povečuje ekonomska soodvisnost med državami, na mednarodni ravni pa se krepijo večstranska posvetovanja, usklajevanje in sodelovanje. Nedavni pomemben vidik te ekonomske globalizacije je eksplozivna rast transnacionalnega finančnega kapitala. Transnacionalni finančni kapital zdaj prevladuje v finančnih transakcijah v obsegu, ki je več desetkrat večji od trenutnega obsega svetovne trgovine. Poleg tega prek globalnih omrežij in strateških zavezništev močno vpliva na nacionalna gospodarstva posameznih držav. Ta širitev vpliva transnacionalnega finančnega kapitala deluje tudi kot dejavnik, ki slabi nacionalno gospodarsko suverenost in omejuje avtonomijo gospodarske politike.
Naraščajoča vloga transnacionalnih organizacij je še en ključni vidik globalizacije. Transnacionalne organizacije, ustanovljene za reševanje problemov, ki jih ni mogoče rešiti znotraj posameznih držav, še naprej pridobivajo na pomenu. Vpliv medvladnih organizacij, kot so Združeni narodi (ZN), Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna trgovinska organizacija (STO), se je povečal, njihove politične odločitve pa pomembno vplivajo na politične usmeritve posameznih držav. Poleg tega narašča tudi vloga nevladnih organizacij (NVO), kot sta Amnesty International in Greenpeace. Te nevladne organizacije presegajo interese posameznih držav in obravnavajo globalna vprašanja, kot so človekove pravice, okolje in mir, njihov obseg delovanja pa se širi.
Medtem je globalizacija kulture prav tako pomemben pojav. Ker se produkcija, distribucija in poraba kulture odvijajo znotraj mednarodnih omrežij, se kulture in življenjski slogi posameznih narodov hitro širijo po vsem svetu. Na primer, novice, filmi, televizijski programi, popularna glasba in računalniška programska oprema, proizvedeni po vsem svetu, se distribuirajo globalno in so dostopni vsakomur na svetovnem trgu. Vendar pa to tudi poglablja kulturno odvisnost od razvitih držav. Še posebej, ko se zahodnocentrična kultura širi po vsem svetu, so ogrožene lokalne tradicionalne kulture in vrednote. Takšna kulturna odvisnost lahko povzroči zmedo v nacionalni identiteti in oslabi kulturno avtonomijo posameznih držav.
Kakšen vpliv ima torej trenutno hitro prestrukturiranje svetovnega reda na korejsko družbo? Predvsem moramo opozoriti, da globalizacija bistveno spreminja kakovost in strukturo našega življenja. Globalizacija finančnega kapitala in kulture sta odlična primera. Dejavnosti transnacionalnega finančnega kapitala so bile eden glavnih dejavnikov nedavne devizne krize. Posledično upravljanje ekonomske politike s strani Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ima odločilen vpliv na naše nacionalno gospodarstvo. Poleg tega pritok zahodne kulture hrane in oblačil ter popularne kulture, ki jo predstavljajo ameriški hollywoodski filmi in pop glasba, močno vpliva na našo vsakdanjo zavest in življenjski slog. Ta pospešeni kulturni pritok hitro spreminja našo nacionalno kulturo. Hkrati ta preobrazba povzroča spopad med tradicionalno in moderno kulturo, kar vodi do problema povečevanja kulturne vrzeli med generacijami.
Ta dejstva zahtevajo, da natančno prepoznamo trenutno globalizacijo in se nanjo odzovemo bolj proaktivno. Ker globalizacija reorganizira družbeno življenje, ki je prej potekalo znotraj nacionalnih enot, v novo dimenzijo, moramo do nje sprejeti bolj odprto nacionalistično perspektivo. Tukaj odprti nacionalizem pomeni aktivno sprejemanje pojava globalizacije, ki se dogaja na vseh političnih, gospodarskih in kulturnih področjih, hkrati pa zavračanje neenakosti med posameznimi narodi. Z drugimi besedami, uresničiti ga je mogoče z zavračanjem politične, gospodarske in kulturne podrejenosti ter aktivnim sprejemanjem liberalizma, egalitarizem in humanizem. Ta odprti nacionalizem, ki išče nove odnose med posameznimi narodi s preseganjem obstoječega nacionalnega egoističnega mišljenja, lahko velja za temeljni pogoj za vzpostavitev regionalnega in globalnega reda vzajemne enakosti v prihodnosti. Poleg tega bo odprti nacionalizem igral ključno vlogo pri reševanju različnih globalnih izzivov, s katerimi se bomo soočili v prihajajočem 21. stoletju.
